Na spletu se vedno zagledam v nepremičnine Izola

Kadar sem prosta, izgleda moje sanjsko jutro tako, da vseeno vstanem zgodaj, okoli šestih. Takrat vsi ostali družinski člani še spijo in hiša se kopa v blaženi tišini. Prezračim dnevno sobo, si umijem zobe in obraz, nato si skuham veliko šalico turške kave. Sedem pred računalnik in vsaj eno uro veselo brskam po spletu. Prva stvar, ki jo pogledam so vedno nepremičnine Izola, kajti živeti v Izoli so moje sanje. Vedno upam, da bom nekoč našla nekaj majhnega, sprejemljivega za moj žep. Pravijo, da upanje umira zadnje.

Danes je sobota, še vedno vsi spijo, kava je skuhana, nepremičnine Izola so že prišle na vrsto. Vendar kot običajno je vse predrago za moj žep. Moji domači vejo za mojo skrito željo in se včasih malo norčujejo iz mene. Vem, da nimam dovolj denarja, ampak odločila sem se, da ta vikend nepremičnine Izola ne bom gledala samo na spletu. Zakaj se ne bi vsi skupaj odpeljali tja in si vsaj kakšno ogledali v živo.

Mož se me je usmilil, otroka sta najprej malo negodovala, ko sva jima rekla, da bomo šli tudi do morja, ni bilo več težav. Okoli enajste ure dopoldan smo bili že v Izoli. Po poti sem se dogovorila za hitri ogled dveh stanovanj. Končno, nepremičnine Izola, tukaj sem. Vdihavala sem morski zrak, vpijala vsak detajl, ki mi je bil všeč. Dobila sem vsaj občutek, da sem malenkost bližje svojim sanjam. Seveda ni bilo nič dosegljivega za nas.

Na spletu se vedno zagledam v nepremičnine Izola

Ko je agentka odšla, je k nam pristopila starejša gospa in se predstavila za Hermino. Povabila nas je k sebi na kavo. Povedala je, da je slišala, da si želimo stanovanje v Izoli. Razložila sem ji, da je to moja velika želja in da bi prihajali samo občasno. Ker smo ji bili všeč, nam je predlagala, da lahko kadar pridemo na obalo spimo in kuhamo pri njej, prostora ima namreč dovolj. V zameno bi ji pomagala počistiti stanovanje in bi jo včasih odpeljala po nakupih. Meni je bila ideja odlična, mož je bil malo skeptičen, zato smo se odločili, da bomo poskusili, pa bo kar bo. Končno nepremičnine Izola ne bom samo spremljala od daleč, ampak bom vsaj začasno del njih.…

Ideja za kosilo in restavracije Izola, s svojo pestro izbiro

Na sprehodu po Izoli sem opazovala restavracije Izola, ter se odločala, kaj bi jedla za kosilo. Nekaj mi pravi, da potrebujem nekaj, kar še nisem jedla. Ampak karkoli mi pade na misel, je nekaj kar ne bi jedla. Imela sem še kar nekaj časa, do takrat, ko običajno jem kosilo in v resnici mi je čisto odgovarjalo, da se sprehajam po mesti in iščem ideje. Vreme je bilo čudovito in bilo je res zelo toplo. Jakno sem pustila kar v avtomobilu in vzela s seboj le malce debelejšo jopico, ki je niti nisem potrebovala, saj sem bila kar v kratkih rokavih.

Nadaljevala sem pot ob obali in tam opazila restavracije Izola, ki jih še nisem videla nikoli prej. Žal pa nobena ni imela nič česa takega, kar bi mi zadišalo. Počasi sem se že sprijaznila s tem, da bom morda naročila v restavraciji nekaj, kar nisem nikoli naročila, ker se mi ni zdelo smiselno. Ko sem hodila še pol ure po mestu, pa sem našla nekaj zanimivega. Poleg vsega, kar restavracije Izola, ponujajo, sem našla eno, ki nudi domače testenine z zanimivimi omakami. Odločitev je padla. Grem na domače testenine s tartufi. Tega pa res še nisem jedla v nobeni restavraciji. Tartufov sem se dolgo izogibala, ker so mi običajno smrdeli. Zadnje čase se pa večkrat spomnim nanje in me zamika, da bi šla nekam, kjer jih znajo pripraviti. Še dobro, da imajo restavracije Izola, toliko raznolike izbire, da sem vendarle našla nekaj, kar mi je danes zadišalo. Ne vem, kako so ravno tartufi odtehtali vse ostalo ampak očitno jih potrebujem.

Odšla sem v restavracijo in si izbrala svojo mizo ter počakala na natakarja. Imeli so malce gneče, zato sem morala počakati kakšno minutko več. Ko je prišel natakar, sem naročila kozarec vina in testenine s tartufi. Medtem ko sem čakala na svoje kosilo, sem si pa od daleč ogledovala še druge restavracije Izola, ki so bile ob obali.