Zakaj ravno nepremičnine Koper?

Koper je čudovito mesto, ki ima neverjetno veliko potenciala in prav tako so čudovite in imajo veliko potenciala tudi nepremičnine Koper. Koper mnogi prepoznajo predvsem po njegovem ogromnem pristanišču, kljub temu pa lahko to obalno mesto ponudi veliko več kot le industrijo oz. natančneje vodni transport. 

V naslednjih nekaj odstavkih si bomo tako ogledali razloge, zakaj je Koper mesto za katerega se preprosto morate odločiti, če razmišljate v smeri iskanja novega bivalnega prostora. Nepremičnine Koper imajo za ponuditi veliko več kot si lahko predstavljate, zato je najbolje, da kar preidemo k bistvu. 

Ne glede na to, da je naša obala dolga le 43 km je Koper označen za kar šesto največje slovensko mesto. Je izredno primerno mesto za vse, ki niso preveliki ljubitelji zime, saj zaradi sredozemske klime temperatura le redko pade pod 0°C. Kar se tiče velikosti mesta, le to zajema osem četrti, kjer imate na voljo izbirati nepremičnine Koper.  To so Center, Bonifika, Markovec, Olmo, Prisoje, Semedela, Šalara in Žusterna. Kar se športnih kompleksov tiče vsekakor dominira Bonifika, saj se tam nahaja športni park, ki je med ljudmi zelo priljubljen in tudi obiskan. Nepremičnine Koper se nahajajo v prav vseh izmed teh četrti, najbolj pa se načeloma razlikujejo na področju cene. 

Koper je zelo živahno mesto, ves čas se nekaj dogaja. V poletnih mesecih je tudi ogromno prireditev na prostem, ki so pogosto popolnoma brezplačne. Poleti je prisoten tudi porast turizma, zato imajo v tem delu leta ogromno prometa lokali in razne restavracije. Koper je starejše mesto in zaradi tega je preplavljen s starimi stavbami. Nepremičnine Koper ponujajo stanovanja tudi v takšnih poslopjih, če pa se nagibate k bolj modernem dizajnu je možno najti veliko tudi na tem področju. 

Koper je neverjetno vsestransko mesto. Tukaj lahko najdete vse od industrije pa do zelo razvite kulture. Od bogate knjižnice do izjemnih športnih kompleksov. Nepremičnine Koper imajo neverjetno ponudbo in prav vsak lahko najde nekaj posebnega, nekaj čisto zase.

Lesena strešna kritina ni stvar preteklosti

Z možem sva ljubitelja zgodovine. Predvsem arhitekture, ki razkriva preteklost neke države. Zato sva se odločila, da si bova za dvajseto obletnico poroke privoščila nakup stare kmečke hiše na podeželju in jo obnovila, da bo kar v največji meri podobna izvirnikom. Za obnovo sva najela arhitekta, ki se sicer ukvarja s spomeniškimi stavbami.

Najina želja je vključevala tudi pristno zunanjost, v kar spada lesena strešna kritina, ki je danes skorajda ne vidimo. Ker les predstavlja visoko stopnjo nevarnosti za požar, smo seveda poskrbeli za ustrezno varnost. Najeli smo mojstra, ki se ukvarja s skodlarstvom, tako da mu najina strešna kritina ni predstavljala izziva.

Prijatelji so nama ob novici, da bo najina strešna kritina lesena, dejali, da pretiravava. Te strehe so namreč drage in zahtevajo veliko vzdrževanja. Na to sva bila z možem pripravljena, saj sva se dobro pozanimala o samih podrobnostih. Dejstvo pa je, da je lesena strešna kritina pristna in daje občutek topline in domačnosti.

Mojster je za najino streho poskrbel zelo hitro. Ker je navajen pokrivanja streh cerkva in dvorcev, mu najina hiša ni predstavljala izziva. Je tudi domačin, tako da sva se z možem že vnaprej dogovorila, da bo opravljal redne preglede in vzdrževanja, saj je lesena strešna kritina precej zahtevna na tem področju. 

Ko je bila streha postavljena, sva poskrbela še za fasado in končni rezultat je bil prav čudovit. Hiša je bila videti pristna, kot da bi se preselila v preteklost. Lesena strešna kritina je bila na pogled prav lepa, tako da sva bila zelo zadovoljna s to odločitvijo. Tudi prijatelji so se strinjali, ko so prišli na obisk. 

Po obnovi zunanjosti sva prenovila tudi notranjost in zdaj z veseljem preživljala vikende na podeželju. Vesela sva, da najino hišo krasi lesena strešna kritina, ki je danes skoraj ne vidimo več. V Sloveniji imamo čudovito kmečko preteklost in naša dolžnost je, da jo ohranjamo.

Izdelki iz plastike ne sodijo v kuhinjo

Sama dam kar velik poudarek na zdravo prehrano in tudi na to, kako se hrana postreže. Nikoli nisem imela rada, da so bili v moji kuhinji izdelki iz plastike, ki so bili napolnjeni z hrano. Prav nisem se dobro počutila, če sem kakšno hrano pripravila v plastiki. Tako sem se en dan odločila, da vsi izdelki iz plastike gredo iz moje kuhinje.

Moj mož je bil drugačnega mnenja, on pa je bil prepričan, da plastične posodice še kako prav pridejo, posebej če jih uporabljajo otroci, ker jim lahko pade na tla in se ne razbije. Doma sta bila dva otroka, a nista bila več tako majhna, da bi jim šalčke in posodice kar letele po tleh, zato sem vztrajala pri tem, da vsi izdelki iz plastike gredo iz kuhinje. Ko mi je končno uspelo, spakirala sem čisto vse, vidim mojega moža, kako lepo polni plastično posodico z lešniki. Ko sem ga gledala nisem vedla ali ne zafrkava ali pa res ne ve, da je to plastična posodica. Če bi to bilo malo lešnikov bi še razumela, tako pa jih je stolkel veliko, tako da to se sigurno ne da v plastiko. Stopila sem do njega in ga vprašala, kaj počne. On pa se je pohvalil, da tolče lešnike, enostavno ni vedel kaj počne. Potem pa sem ga vprašala, če se nisva ravno prej ukvarjala, da izdelki iz plastike ne sodijo v kuhinjo, sedaj pa polniš plastično posodico z lešniki. Videla sem, da mu gre vse skupaj na živce in da je prepričan, da ne bo nič hudega, če pač bodo lešniki v takšni posodi. Nisem se hotela kregati, ko pa je odšel, pa sem poskrbela, da sem lešnike presipala v stekleno posodo in tako so šli zadnji izdelki iz plastike iz kuhinje. On pa je že tako pozabil na to in ni niti opazil nove posode, ko je jedel lešnike.

Izdelava koledarja po mesecih z vašimi osebnimi slikami

Vsake toliko se lotim spreminjati stanovanje, malo obrnem mize, stole, premaknem sedežne, zamenjam slike in letos sem dobila idejo, ker v dnevnem prostoru nismo imeli nobenega lepega prostora za družinske slike, da pa bi izdelava koledarja z družinskimi slikami, še kako prav prišla. 

Stene v dnevni sobi so bile prazne, nikoli mi ni bilo lepo, če je dnevni prostor bil preveč opremljen, rada sem imela prostor, ki diha, kjer niso vse stene zasedene z policami, omarami, slikami. Tako sem imela dovolj prostora, da pa bi na eno steno v dnevni sobi dala novi letni družinski koledar, tako se mi je zdela izdelava koledarja idealna ideja.

Pogrešala sem, ker v dnevni sobi nisem imela nobenih družinskih slik, vseeno je lepo videti slike z družinskimi dogodki, ker se tako spominjaš, kako lepo je bilo takrat, ceniš te trenutke in se na njih pogosto spomniš, ravno zaradi slik. Ta ideja izdelave koledarja mi je bila nora. Poiskala sem na netu stran, ki se s tem ukvarja in si pogledala kaj ponujajo, lahko sem izbirala med koledarji po mesecih ali pa samo en list z vsemi meseci. Všeč mi je bila izdelava koledarja po mesecih, tako bomo vsak mesec obrnili novi list in imeli novo sliko. Ker sem si želela res  velike slike, sem izbrala največji možen koledar. 

Večji problem pa je bilo izbrati slike, a mi je uspelo, seveda so poletni meseci imeli naše poletne slike, za zimske sem izbrala zimske slike, poudarek pa sem dala na rojstne dni. Tisti mesec, ko je kdo praznoval rojstni dan je bila njegova slika, njegove praznovanja. Ponosna sem bila, da mi je izdelava koledarja z slikami tako lepo uspela, komaj sem čakala, da pride 1. januar in da obesim naš koledar. To je res noro dobra ideja in to bom počela sedaj čisto vsako leto, kajti osebna izdelava koledarja ima velik pomen in slike na njemu te spominjajo na lepe dogodke.

Vedno sveža zelenjava na mojem vrtu

Odraščala sem na podeželju v hiši, kjer smo vedno imeli velik vrt, sadovnjak, vinograd in njivo. To so bili časi, ko smo skoraj vse pridelke imeli doma, vedno sveža zelenjava, jesen pa je prinesla veliko ozimnico. Skozi celo leto smo jedli solato, če ni bila na vrtu, pa je kasneje bila v rastlinjaku, tako kupljene zelenjave nisem poznala. Potem pa so prišla leta mojega študija, ko sveža zelenjava ni bila več na dosegu rok, ko si nisem mogla privoščiti domačega jabolka in se nisem mogla sprehoditi do trte, da si utrgam sveže grozdje. Pogrešala sem vse to.

Po študiju pa sem spoznala fanta in zanosila, vrnila sem se v moje kraje, ker sem vedela, da lahko imam vse to, nisem bila srečna v mestu, sveža zelenjava iz trgovine me ni kupila, v domača jabolka na tržnici nisem zagriznila z takšnim veseljem, kot sem v naše domače. Tako sem si zgradila dom v naravi. Imamo sadovnjak, vinograd, prekrasen vrt. Vse to kar sem si želela, spet je sveža zelenjava na naši mizi. Ni lepšega kot se sprehoditi do vrta, pobrati pridelke in narediti zdrav, barvni obrok. 

Vsako pomlad si naredim natančen načrt vrta, ne samo v glavi, narišem si celotni vrt, kje bo kaj posajeno, kdaj bom sadila. Skozi leta človek tudi vidi, katera sveža zelenjava najbolj gre, katero imamo najraje, tako začneš saditi in sejati vse kar je dobro.

Ti spomladanski dnevi so najlepši, ko si narediš plane, kako bo tvoj vrt izgledal, sama uživam v teh urah, ko jih posvetim vrtu, kajti še kako se zavedam, kako zdrava je sveža zelenjava in koliko okusnih obrokov bom lahko pripravila. Čakanje na prve pridelke je najlepše, ko si utrgaš prvo papriko, paradajz, bučko in lahko svežo poješ, to je ta sveža zelenjava, ki ti je trgovina in tržnica ne more dati. 

Na naši strehi je novost in to so solarne celice

Po navadi si tam pri 40 letih ustvariš svoj status in že kar malo vidiš, kako boš živel. Takrat mi na pamet ni prišlo, da bodo kdaj solarne celice na naši strehi. Bili smo srečna, skromna družina, lahko rečem skoraj brez prihrankov, ker sva z možem morala začeti od čistega začetka, da sva si ustvarila dom, torej z nakupom zemlje. Tako sva leta in leta gradila in gledala, da sva hodila skozi mesec. Nihče nama ni pomagal, pa so vedeli, kako težko shajava. 

Po končani gradnji hiše sva potrebovala še kakšno leto, da sva sploh prišla na zeleno vejo, ja danes pa imava na strehi solarne celice, ki so za naju takrat bile prestiž, ki si ga ne bova mogla nikoli privoščiti. Čas je tekel in začela sva lažje dihati, seveda saj je denar začel ostajati, ker je gradnja bila končana. Po kakšnem letu pa me je mož presenetil z idejo, da bi lahko dala solarne celice na streho. Saj nisem vedela, ali se dela norca ali pa misli resno. Ko pa sem videla njegov nasmejan in srečen obraz, sem vedela, da bo to naredil. Povedal mi je, da si to lahko privoščiva in solarne celice se nama bodo v prihodnosti obrestovale. To sva vedela že pred leti, a kako si boš naredil solarne celice, da se ti bo denar povrnil, če nimaš denarja. 

Danes ko tako premišljujem in se spominjam, ko gledam solarne celice, kako sva bila srečna, ko so nama jih montirali in kako sva leta in leta živela iz dneva v dan, ko včasih nisva imela niti za kruh, pa nama nihče ni skočil na pomoč. Danes sva srečna, samozavestna, ker se zavedava, kako pridna in odgovorna sva bila in sva še. Malo jih to zmore, da začne od čiste nule, nama je in tudi solarne celice sva si kupila sama. 

Za kaj je dobro uživati bučna semena

Ste že slišali da so bučna semena zdrava in da je bučno olje prav tako dobro za naše zdravje? O tem je napisano kar nekaj, pa si še enkrat poglejmo, zakaj vse so zdrava bučna semena:

  • Če se bojujemo z depresijo, nam bodo bučna semena pomagala pri tem,
  • So tudi zelo pomembna pri dobrem imunskem sistemu,
  • Pomagajo nam preprečevati osteoporozo,
  • Prav tako so dobra za holesterol,
  • Prispevajo k zmanjšanju tveganja pri rakavih obolenjih,
  • Dobro vlivajo na naše ožilje.

Ste se že odločili, da boste sedaj dajali v nakupovalno košarico tudi bučna semena, če se še niste, pa poglejmo, kaj vse bučna semena vsebujejo:

  • Mangan, triptofan, magnezij, fosfor, baker, cink, železo.

Vse to vsebujejo bučna semena, kar kupite jih in postavite na mizo, da jih čez dan malček pojeste, tako namesto drugega prigrizka. Jaz, ko sem zvedela, kaj vse vsebujejo in kako so zdrava, sedaj vedno poskrbim, da so na naši mizi. Sprva, ko sem jih dala na mizo, se jih otroci niso kaj dosti dotaknili, sedaj pa so se že prav navadili in če jih ni na mizi, mi že rečejo, kje so bučna semena, ker jih ni več. 

Tudi moj oče vedno poskrbi, da ima v žepu, ko gre na sprehod bučna semena, tako se moja mama vedno krega, ker mu mora prazniti žepe, ko daje perilo prat. On to že ve vrsto let, tako jih je vsaki dan. Pripelje pa mu jih en gospod iz ekološke kmetije in tako vzamemo tudi mi od njega. Ni boljšega, kot domača hrana. 

No, orehi in lešniki rastejo pri nas doma, še bučna semena dodamo in imamo poskrbljeno za zdravje vseh nas. To so vsi oreščki, ki jih pri nas jemo in moram reči, da se kar dobro odnesejo in smo navajeni, da vsak dan pred televizijo pojemo eno pest, ali so to bučna semena, ali orehi ali lešniki, kaj ti pač tisti dan paše.

Salsa je mojem življenju poskrbela, da sem si dala naredit povečanje dojk

Nikoli nisem hodila na tečaje plesa, ko sem bila še otrok, vendar ples me je vedno osrečeval, danes pa lahko rečem, da mi je salsa in povečanje dojk prineslo novo življenje, ki ga živim na polno.

Lahko bi rekla, da se je to zgodilo malo načrtovano, malo pa spontano, želja za ples je bila vedno v meni, vendar sem plesala le na žurkah in doma, nikoli pa se nisem odločila za plesno šolo, pa je prišel čas tudi za to, ko sem prestopila mejo 30 let. Vpisala sem se v plesno šolo, ki so poučevali salso. Kar hitro sem videla po ženskosti, da mi povečanje dojk ne bi škodilo, saj je tukaj poudarjena ženskost in pleše se zelo čustveno, ženstveno in elegantno. Tako sem iz tedna v teden bolj uživala in vedno bolj pazila, da nisem na plesne več hodila v trenirki, vendar sem bila vedno bolj elegantna.

Ta prelom naredijo enostavno plesni čevlji, ki jih za salso moraš imeti in tako vedno, ko sem oblačila obleke, sem pomislila, da bi mi povečanje dojk prav prišlo. Prišlo je tako daleč, da sem o tem začela resno premišljevati. Ker denarno nisem imela težav, sem se morala posvetiti samo temu, kje bi si povečanje dojk naredila, kje to delajo dobro in strokovno. Sprva sem malo raziskovala iz zanimanja, a kaj hitro sem šla na prvi preventivni pregled in že je odločitev padla. 

O moja draga salsa, še danes vem, da si povečanje dojk nebi naredila, če ne bi trenirala salse in da je to bila prava odločitev, kajti življenje je prekratko, da bi sedeli in hrepeneli, potrebno je živeti svoje sanje in jaz jih. Sedaj vem, da sem zato, ker sem si dala povečanje dojk, na plesišču še bolj samozavestna in da je moja ženska lepota še večja. Salsa pa je še bolj strastna.

Mozaik ploščice za kopalnico

Prenova kopalnice zahteva čas in potrpežljivost. Skupaj smo se vselili v staro hišo in počasi jo je bilo potrebno prenoviti, material sem kupoval sproti, ko je bila določena akcija, tako so mozaik ploščice za kopalnico bile že doma, vendar prvo smo morali rešiti druge prostore, ki so bili bolj potrebni obnove. 

Lotili smo se kuhinje, dnevne in spalnice, saj so bili prostori malo plesnivi, zato smo vedeli, da so na vrsti prvi. Ko smo vse tri prostore uredili pa so na vrsto prišle mozaik ploščice in kopalnica. Moram priznati, da sem se tega dela pravzaprav veselil, ker sem vedel, da si bom lahko vzel čas in delal počasi, ker se nam ni nikamor mudilo. Zavedal sem se odgovornosti, kajti kopalnica se mora delati res natančno, mozaik ploščice morajo biti položene čisto ravno, drugače se to takoj vidi, ker pa vsi vemo, da se kopalnica ne dela ravno vsako leto jo moramo narediti za prav.

Prvo sem si še vse potrebno kupil, kopalnico premeril, pogledal kako bom zlagal mozaik ploščice in kje bom začel. Kar malo me je postalo strah, ko sem videl ,da bom moral delati res natančno in lepo, kakor tudi, da ni malo dela. Potem sem moral vse stare ploščice zbiti dol, narediti lepe stene, vse razbito pospravit in počistit, predenj sem si lahko mozaik ploščice prinesel v kopalnico in začel. 

Prvi dan sem naredil zelo malo, ker sem se še lovil, obračal sem mozaik ploščice sem ter tja, gor in dol, da sem sploh videl, kako naj bi to izgledalo in da bom naredil prav. Raje sem delal čisto počasi, ker si res nisem želel, da ne bi izpadlo lepo in da ne bi bilo narejeno dobro. Počasi mi je delo steklo in mozaik ploščice so bile položene, uspelo mi je in ponosen sem bil sam nase, da sem se takšnega dela sploh lotil sam.

Vedno sem uživala v družbi otrok, zato je moja služba postala varstvo otrok

Moja izobrazba srednje šole ni niti blizu predšolski vzgoji in kasneje moj študij ni vezan na varstvo otrok, a vedno sem rada čuvala otroke in bila v njihovi družbi. Po navadi, ko smo doma imeli kakšno zabavo ali popoldanski piknik, sem se kar hitro umaknila od odraslih in bila v družbi otrok. 

 

V moji službi je postajalo vse bolj nevzdržno in želela sem zamenjati službo. Po pogovoru z prijateljico pa mi je svetovala, da naj imam varstvo otrok, če me otroci tako zelo veselijo in resnično sem začela razmišljati v tej smeri. Bilo me je strah, kajti izkušenj nisem imela, nisem imela potrebne izobrazbe a sem vseeno šla v to z ljubeznijo do otrok. Dala sem prvi oglas, da imam varstvo otrok, prej sem se seveda pripravila na to. Počakala sem na odziv in moram reči, da družine še kako potrebujejo varstvo otrok, ker ne dobijo vrtca, babice in dedki pa ne zmorejo. Tako sem postala varuška prvi deklici, ki so mi jo zaupali starši. Bili so navdušeni nad menoj, kajti njena deklica se je dobro počutila v moji družbi. 

Tako sem varstvo otrok nadaljevala in danes imam varstvo otrok že peto leto, čuvam 4 otroke, ker toliko zmorem. Sama sem preštudirala, koliko otrok zmorem čuvati, da bo vsak imel mojo 100% pozornost in to je to, lahko imam 4 otroke. Moja želja, da bom enkrat imela varstvo otrok se je uresničila. Nič več tečnega in napornega šefa nad mano, nič več neprespanih noči zaradi živcev, danes sem zadovoljen človek, varstvo otrok me osrečuje, kajti otroci so neprebrana knjiga, v njihovi družbi uživam kot še nikoli.

Otroci so res posebni, vsak na svoj način, vsak dan te naučijo kaj novega, varstvo otrok je tako božanski poklic, le zavedati se moraš, kakšno srečo imaš, da lahko otroci rastejo v tvoji družbi in varstvo otrok kar naenkrat ni več služba.